Moja zgodba

adijo sreča..

Od 16. maja, 201320 junija, 2020Brez komentarjev

jz sm mela fanta..tko sva bla večkrat skupi ampk men to ni blo ušeč..ko sva nazadne narazn sm si ga ful močno želela..tist trenutek sm si želela njegovega objema..njegovega poljuba..njegove nežne besede in pomirjajočega tona..!
to sm tu tut povedala pa je reku da bo še vidu kaj bo iz tega..zlo ga pogrešam šezmerej..v sebi sem čutila bolečino ko sm vidla da se ful pogovarja z drugimi pa se mi je dozdevalu da ma punco..potlej pa moja BFF stop do njega in ga POLJUBI..to me je zabolelo..občutek sem imela kot da mi je negdo zabil nož v srce in ga pozabil izpulit..to me je tako zabolelo da sem se začela rezat..rezala sm si črto po črto in postala sem odvisna od tega..čes čas sem si zaželela nečaj več in si z šivanko začela prebadati kožo..čez par mesecev sem spoznala da prebadanje ni nič in zato se le še režem..to pa zato da preplavim bolečino v svojem srcu in sama sebi lažem da ta bolečina izvera iz ran..!