Soočanje s stresom
V življenju vedno pridejo takšne ali drugačne težave, zato je stres nekaj povsem normalnega. Tebi in tvojim prijateljicam_em se zagotovo neprestano dogajajo stvari, ki vas vznemirijo ali spravijo iz tira. Pomembno je, da se težave naučimo premagovati. Vsak pa se s stresom sooča na svoj način. Nekateri načini so bolj učinkoviti kot drugi. Neučinkoviti so tisti načini, ki na daljši rok ne razrešijo tvojih težav, ali pa celo dodatno poslabšajo tvoje počutje in zdravje:
- izražanje jeze tako, da se stepeš z nekom ali ugovarjaš odraslim,
- izogibanje dogodkom, ki ti povzročajo stres (na primer ne greš v šolo, ko te čaka ocenjevanje in te je strah slabe ocene; izogibanje osebam, ki v tebi povzročajo negativne občutke),
- zanašanje na odrasle, da ti bodo pomagali rešiti vsak problem,
- uživanje drog in/ali alkohola,
- prenajedanje, stradanje,…,
- rezanje in/ali druge oblike samopoškodbenega vedenja,
- čakanje, da se bo problem razrešil sam od sebe,
- zatekanje v spletne igre, pretirana uporaba mobilnega telefona,…
Samopoškodbeno vedenje je lahko eden od načinov, kako skušaš obvladovati stres v svojem življenju.
Naenkrat je bilo vsega preveč. Moji starši so ves čas samo razmišljali, kako bodo poravnali stroške za popravilo hiše. Pri matematiki vsakokrat dobimo ogromno domače naloge, ki je ne uspem rešiti. Pa še moja najboljša prijateljica se je nehala pogovarjati z menoj. Počutila sem se osamljeno in prestrašeno. Ko sem pri matematiki na testu dobila še slabo oceno, se mi je zazdelo, kot da se utapljam. Stekla sem na stranišče, potegnila navzgor rokave od puloverja in se z nohti do krvi spraskala po roki. Zdelo se mi je, da mi samo to lahko pomaga, da se ne bom več počutila tako grozno!
Samopoškodba je lahko hitra rešitev za znižanje stresa, ki ga čutiš. Dolgoročno pa ne razreši težav, ki so povzročile stres. Obenem obstaja nevarnost, da se samopoškodbeno vedenje utrdi kot edini način, s katerim si pomagaš k boljšemu počutju, kadar si pod stresom.
Pasti ob soočanju s stresom
- Znaki stresa te lahko prestrašijo
Ob znakih stresa, kot so razbijanje srca, slabost ali težave s spanjem, lahko pomisliš, da je s teboj nekaj narobe, da si hudo bolan_a, da je nekaj narobe s tvojim srcem, ali da se ti meša. Vse te reakcije so normalen odziv na stres. Stres se vedno kaže s težkimi mislimi, z negativnimi čustvi, z določenim vedenjem in s telesnim odzivom.
- Ukvarjaš se z vzroki stresa, na katere ne moreš vplivati
Veliko časa in energije posvečaš tistim vzrokom stresa, na katere ne moreš vplivati (npr. razmišljaš o tem, zakaj si ravno ti zbolel_a; zakaj ti je sošolka_ec pred nekaj dnevi rekla_el nekaj nesramnega; zakaj je ta učitelj_ica vedno tako sitna_en). Bolj smiselno bi bilo, da se posvetiš sebi in svojemu počutju. Razmisli, kaj ti lahko storiš zase in zato, da se boš bolje počutil_a.
Kako uspešno obvladovati stres?
Ni enotnega recepta za uspešno obvladovanje stresa. Nekomu k boljšemu počutju pomaga telesna aktivnost, pogovor s prijateljem, nekomu drugemu pa likovno ustvarjanje. Ugotoviti moraš, kaj tebi pomaga, da se bolje počutiš!
Telesna aktivnost: telovadba, hoja, tek, ples, masaža, sprehod s psom.
Telesna aktivnost pomaga sprostiti napete mišice. Koristno je tudi poslušanje glasbe, pogovor s prijateljem, risanje ali pisanje o svojih občutkih.
Miselne aktivnosti: skušaj spremeniti prepričanja, ki jih imaš o stresnih dogodkih.
Če opaziš, da imaš negativne misli o sebi, jih skušaj zamenjati z bolj pozitivnimi (namesto, da si rečeš: »Moje življenje je bedno!«, si lahko rečeš: » Zdaj se pač počutim bedno, ampak moje življenje verjetno ne bo vedno takšno, če se potrudim ali poiščem pomoč, je lahko boljše!«).
Če imaš zelo visoke zahteve do sebe in pričakuješ, da boš vedno vse stvari naredil_a popolno, skušaj biti zadovoljna_en, če stvari opraviš ‘dovolj dobro’. Spomni se na to, da ni nihče popoln.
Čustvene in vedenjske aktivnosti
Skušaj svoje občutke povedati odločno, vendar vljudno! Tako bo okolica tvoje mnenje lažje sprejela, kot če boš kričal_a.
V času težave se skušaj nasloniti na svoje prijateljice_e, morda ti lahko pomagajo premagati težave s katerimi se soočaš na pozitiven način.
Stres v svojem življenju lahko zmanjšaš tudi z boljšo organizacijo šolskega dela in prostega časa.
- Dernovšek, M. Z., Gorenc, M. in Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.
- Jeriček, H. (2007). Ko učenca strese stres in kaj lahko pri tem stori učitelj: priročnik za učitelje in svetovalne delavce. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.
- http://teens.webmd.com/cutting-self-injury
Nedavni komentarji