Področje samopoškodbenega vedenja v slovenskem prostoru je še vedno premalo raziskano in naslovljeno. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2018 izdal znanstveno monografijo »Duševno zdravje otrok in mladostnikov«, v kateri dr. Helena Jeriček Klanšček in sodelavci (2018) ugotavljajo, da moramo v Sloveniji na področju raziskovanja namernega samopoškodovanja najti način, s katerim bomo zagotovili podatkovno bazo in dopolnili obstoječe baze. S tem bi se omogočila vpogled v naravo namernega samopoškodbenega vedenja ter razlikovanje med samopoškodbenimi epizodami brez namena smrti in z namenom smrti. Podatki kažejo, da so najpogostejše motnje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov stresne, depresivne ter anksiozne in hiperkinetične motnje, motnje hranjenja in različne oblike samomorilnosti. Od leta 2008 do 2015 se je zaradi reakcije na hud stres, anksioznih motenj, hiperkinetične motnje in motenj hranjenja povečalo število zunajbolnišničnih obravnav. Samomor je bil v zadnjem desetletju med mladostniki od 15. do 19. leta starosti skoraj vsako leto med prvimi tremi vzroki umrljivosti. Vsekakor samopoškodbenega vedenja ne moremo enačiti s samomorilnim, sta pa oba pogosto prepletena ali se izmenjujeta.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred kratkim na podlagi raziskave, v kateri je bila zajeta tudi Slovenija, izdala publikacijo »Violence and injuries in Europe: burden, prevention and priorities for action« (2020). Raziskava je pokazala skrb vzbujajoče podatke za področje avtoagresivnega vedenja, ki vključuje samomorilno in samopoškodbeno vedenje, saj je kar 61 odstotkov smrti v evropski regiji posledica avtoagresivnega vedenja (141.089), padcev (83.325) ter poškodb, nastalih pri prometnih nesrečah (78.198). Od tega je 44 odstotkov smrti v starostni skupini med 15 in 29 let. Ravno ranljivost otrok in mladostnikov opozarja na potrebo po nujnih ukrepih na področju nasilja ter preprečevanja namernih poškodb s pomočjo aktivnosti programov duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
Podatki za Slovenijo kažejo, da je v starostni skupini med 15 in 29 ter 30 in 49 let na prvem mestu kot vzrok smrti avtoagresivno vedenje.
Slika 1: Poglavitni vzroki za smrt v Sloveniji leta 2016.
Sklepamo lahko, da je v starostni skupini med 30 in 49 let med glavnimi vzroki za smrt predvsem samomor. Ne glede na vzrok smrti v obeh starostnih skupinah, statistični podatki jasno kažejo, da moramo na državni ravni sprejeti ukrepe, ki bodo naslavljali duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih.
Nadalje, podatki v starostni skupini med 15 in 29 let pokažejo nadpovprečen odstotek smrti kot posledice namerne poškodbe v primerjavi s statističnimi podatki za celotno Evropsko unijo. Delež kaže, da je kar 29 odstotkov smrti posledica avtoagresivnega vedenja.
Slika 2: Odstotek smrti med namernimi in nenamernimi poškodbami in drugimi vzroki glede na starostno skupino v Sloveniji; Odstotek nasilja in poškodb s smrtnim izidom glede na vzrok v Sloveniji, 2016.
Letošnje leto s sprejetimi ukrepi z namenom preprečevanja širjenja okužbe s COVID-19 vsekakor ni bilo prijazno do otrok in mladostnikov. V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo so namreč opozorili, da so imeli v času epidemije pedopsihiatri manj novih primerov, a so bili ti hujši. Urgentna služba je zaznala porast obravnav (»V času epidemije več nujnih obravnav otrok in mladostnikov«, 20.6.2020). Opažanje psihiatrov, da je z vračanjem v šolo prišlo do porasta samopoškodbenega vedenja in samomorilnih razmišljanj postavlja vprašanje, kaj pri povratku v šolo oziroma kaj v povezavi s šolo je tisto, kar pri otrocih in mladostnikih povzroča tako hudo stisko, da se ta kaže v obliki samopoškodb ter samomorilnih misli? Do teh stisk ni prišlo samo pri tistih otrocih in mladostnikih, ki v času šolanja na daljavo niso delali dovolj za šolo, temveč tudi pri otrocih in mladostnikih, ki so povprečno prizadevni, ampak jim šola enostavno predstavlja prevelik stres. V Združenju pričakujejo tudi, da se bodo nekatere duševne motnje , kot sta npr. posttravmatska stresna motnja in depresija, pokazale šele po epidemiji, saj te nastanejo po stresnem in izčrpavajočem obdobju.
Negotovost glede prihajajočega šolskega leta in poteka pouka vsekakor ne prinaša nič obetajočega. Preteklo obdobje nam je pokazalo, kako ranljivi so lahko otroci in mladostniki ter kako pomembno je, da imajo na voljo ustrezne in strokovne oblike podpore, nemoten dostop do pomoči ter potrebne informacije. Podatki raziskav nam zelo jasno kažejo, da so spremembe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov nujne in zelo potrebne.
Viri:
Jeriček Klanšček, H., Roškar, S., Vinko, M., Konec Juričič, N., Hočevar Grom, A., Bajt M., … Poldrugovac, M. (2018) Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/dusevno_zdravje_otrok_in_mladostnikov_v_sloveniji_19_10_18.pdf
V času epidemije več nujnih obravnav otrok in mladostnikov. 20.6.2020. Pridobljeno s https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/v-casu-epidemije-vec-nujnih-psihiatricnih-obravnav-otrok-in-mladostnikov/528028?fbclid=IwAR0K-vkMgByK_U3toud02AuZhoxshbWgOsQTKIHnDoR0Gd6sLBmurLumtSw
Violence and injuries in Europe: burden, prevention and priorities for action. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2020. Licence: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
Nedavni komentarji