Skip to main content

Razlogi za to, da se nekdo samopoškoduje, so zelo različni in pri vsaki_em posameznici_ku nekoliko drugačni. Najpogosteje pa je samopoškodbeno vedenje znak, da doživljaš neprijetne občutke, in da ti je težko.

Lahko služi uravnavanju intenzivnih negativnih čustev. Ko čutiš močno jezo, sram, napetost ali žalost, te samopoškodbeno vedenje vsaj trenutno pomiri.

Doma smo se nekaj sprli in se mi je čisto zmešalo. V tistem transu sem se z nohti potegnila po vratu in kasneje pred ogledalom ugotovila, da se mi poznajo rdeče črte (rane) čez cel vrat. Zelo sem se ustrašila, ko sem videla, saj zgleda zelo grozno. Res sem trapa, samo bila sem zelo žalostna in nisem mislila na posledice. (Nina92, www.tosemjaz.net)

Lahko pa se ti dogaja ravno obratno. Počutiš se otopelo, prazno, brez čustev, brez volje, kot bi bil_a »zombi« ali robot. V tem primeru je namen samopoškodbenega vedenja vzbuditi čustva. Ko se na primer porežeš, ponovno nekaj čutiš, ponovno se počutiš živ_a.

S samopoškodbenim vedenjem morda skušaš tudi:

  • prenesti notranjo bolečino navzven, na telo
  • si olajšati stres ali notranji pritisk, ki ga čutiš
  • kontrolirati svoje telo
  • preusmeriti svojo pozornost stran od problemov, ki jih trenutno imaš
  • sporočiti okolici, da imaš težave
  • pripadati nekomu (kadar se samopoškoduješ zato, da bi te v neki družbi sprejeli medse, ker morda to počnejo tudi drugi)

Ne vem, kaj se dogaja, ampak postala sem čisto brezvoljna in tečna, žalostna. Ampak se pred drugimi pretvarjam, da je vse ok. Ampak včasih bi najraje pobegnila nekam, daleč od tu. Vse je postalo zmešano in res ne vem, kaj naj. Najbolj od vsega pa je pomembno, da se nočem rezati. Ampak želja je vedno močnejša in ne vem, kako dolgo še lahko zdržim :S (just me, www.tosemjaz.net)

Vsekakor je samopoškodbeno vedenje način, s katerim skušaš obvladovati svoje neprijetne občutke, misli in težave. Kratkotrajno ti najverjetneje prinese olajšanje, vendar pa neprijetnih občutkov, misli in težav ne prežene trajno stran.

Kateri dejavniki prispevajo k samopoškodbenem vedenju?

Če imaš za sabo težko izkušnjo kakršnekoli zlorabe v otroštvu (spolna zloraba, pretepanje, hudo zmerjanje, zanemarjanje), ali si bil_a priča nasilju v družini, je večja možnost, da poskušaš olajšati svojo bolečino s samopoškodbenim vedenjem. Lahko imaš občutke krivde zaradi tega, kar se ti je zgodilo v otroštvu, ali pa se ti zdi, da zaslužiš kazen.

Niso pomembne samo težke okoliščine v preteklosti. Samopoškodbeno vedenje je lahko tudi odziv na stresne situacije, ki so trenutno prisotne v tvojem življenju (šolski neuspeh, ljubezenska razočaranja, vrstniški konflikti in konflikti s starši, zavračanje s strani sovrstnic_kov ter večje življenjske spremembe, kot so selitev, ločitev staršev, izguba bližnje osebe).

Z razvojem interneta in druge sodobne tehnologije, je na voljo vedno več podob, zgodb in sporočil o samopoškodbenem vedenju. Morda si se sam_a začela samopoškodovati, ker si na spletu našla_el informacije, da to pomaga drugim mladostnicam_kom, da se bolje počutijo. Po eni strani je razširjenost tovrstnih informacij koristna, saj tako vidiš, da podobne stvari doživljajo tudi druge_i, in da se to ne dogaja samo tebi. Preko spletnih forumov lahko dobiš podporo sovrstnic_kov pri reševanju svojih težav. Po drugi strani pa spletne strani, forumi in klepetalnice lahko vsebujejo tudi informacije (navodila za samopoškodbe in kako skriti znake samopoškodbenega vedenja pred drugimi), ki spodbujajo nadaljevanje samopoškodbenega vedenja.

Close Menu