Vse se nekje začne…. Vsak rez ima svojo zgodbo, zgodbo katero hočemo zapisat vase! Hočemo se je vedno spominjat?!

Vsak Rez predstavlja zgodbo, bolečo zgodbo mojega življenja. Kaj storiti, da bi olajšali to bolečino v sebi? Zarežemo jo vase, v naše mlado telo ki še raste, ki hoče živeti uživat življenje, ki noče takoj pod zemljo…

Užitek gledat kri, ki polzi po našem telesu, užitek gledat prejšnje rane, ki si si jih storil, katere te spominjajo na preteklost. Ob starih ranah/brazgotinah se zamisliš zakaj si jih storil,za koga si jih storil!

Moja zgodba je precej precej grda, slaba, katere še nemorem dojeti… 14 letna punca pa se reže, trpi, joče, in gleda kri! Samo zaradi: šole, prijateljev, fanta …. Tisti občutek samote, Nihče te nemara…

A ne moreš spoznat resnice, preprosto je pretežko se soočit z njo!

Ker bodo rane v meni vedno živele, to so rane moje preteklosti, ki me nesejo naprej v prihodnost…