Ne vem zakaj…

Ja…Ne vem kje bi začela…Stara sem 13 let.Moje zapestje krasijo lepe brazgotine že leto in pol.Začelo se je, ko sem izvedela, da se moja prijateljica reže.Ker sem bila radovedna in neumna sem si želela izkusiti, kako je to.Vzela sem škarje ter naredila praskico.Malo me je bolelo zato nisem več poskušala…Do dneva, ko sem bila prvič popolnoma na tleh.Ni važno kaj je bilo, saj se nerada spominjam tega.V roke sem vzela škarje in zarezala…Ni mi bilo dovolj enkrat.Zarezala sem še drugič.In takrat sem prvič res naredila rez…Rez, ki ga opisujejo drugi…Ja, seveda me je bolelo, ampak v primerjavi z tisto bolečino v srcu je bila mila…Tako zelo mila.Nato sem se začela rezati vsakič, ko mi je bilo hudo…Vsakič manj je potrebno za vsakič globji rez.Do treh mesecev nazaj, ni za moje samopoškodovanje vedel nihče.Nato pa me je moja najboljša prijateljica vprašala, kaj imam na roki in da to niso praske, saj jih je vedno več.Seveda sem ji morala povedati, ker je tako ali tako že sama izvedela.Bila je zelo jezna name.Še zdaj, vedno, ko opazi nov rez na  moji roki, me “nadere”, češ, zakaj to delam, saj mi ni treba.Pa ni tako…Čutim, da moram,čutim, da si želim…Ne morem se upreti.Ko naredim rez se vse zdi mnogo lepše…nevem kot, da nisem več v tem svetu…Rezanje je kot neke vrste droga.Poizkusiš potem pa kar ne moreš nehati.To je zaklet krog.Vedno iščem razloge, da bi lahko naredila rez…

Res zelo rada bi se odvadila rezanja, ampak brez strokovne pomoči mi nebo uspelo.Ne upam si povedati mami, saj je tudi ona kriva za to.Ne vem, strah me je…

Aja še to…Ljudje, ki se režejo (režemo), niso neumni,morilci,psihoti, ali karkoli…Vedite, da je za te brazgotine, ki jih vidite vi, kriva preteklost oz. sedanjost…To je očem nevidno in ne obsojajte po videzu.Nikoli ne veste kaj je vse človek preživel.Hočem, da nimate predsotkov, do nas, ki težave rešujemo drugače, kot drugi…To je način izražanja naših čustev.

Lahko pa vam povem še to,da največkrat bolj bolijo besede kot globoke rane na zapestju!

To pišem zato, ker želim da spoznate našo plat zgodbe in da ni samo tista plat, ko vidiš samo brazgotine.Vedno pomnite, da se za temi brazgotinami skriva nekaj še bolj bolečega in temačnega.

Hvala za branje in upam, da boste dojeli,kar vam skušam povedati.

I am a fighter and I will fight to the end!