Obdobje odraščanja je že samo po sebi stresno. Privaditi se moraš na telesne spremembe, ki se zgodijo kar naenkrat. Obenem pa se znajdeš v vmesnem prostoru med dvema svetovoma. Želiš si odrasti, imeti svobodo in privilegije, ki jih imajo odrasli, po drugi strani pa so obdobja, ko bi najraje bil_a spet čisto majhen otrok, ki se ne ukvarja z občutki osamljenosti, zavrnjenosti, neizpolnjenih pričakovanj in nepripadanja. Tudi okolica se do tebe včasih obnaša, kot da si že odrasla_el, dobivaš nove zadolžitve in odgovornosti, po drugi strani pa je ogromno stvari, ki jih ne smeš početi, ker si še premlad_a. Včasih je stres prevelik in je res težko jadrati med vsemi zahtevami, pričakovanji in obveznostmi. Takrat lahko morda posežeš tudi po manj učinkovitih načinih obvladovanja stresa. Spodaj boš našla_el informacije o tem, kaj sploh je stres, in napotke, kako ga obvladovati v svojem življenju!

Kaj je stres?

Svoje življenje si lahko predstavljaš kot čoln, ki pluje po vodi. Vsakodnevni dogodki, pozitivni in negativni, so kot valovi, ki lahko zamajejo tvoje ravnovesje. Ko te nič posebnega ne vznemirja, tvoj čoln pluje mirno. Včasih pa se na obzorju pojavijo tudi nevihte, iz oblakov se trgajo strele, visoki valovi premetavajo tvoj čoln. Takrat si v stresu.

Znaki stresa

Stres se kaže v mislih, čustvih, vedenju in na telesu!

Znaki stresa se pojavijo nekaj minut po stresnem dogodku, trajajo pa lahko nekaj ur ali tudi več dni. Kadar pri sebi opaziš pospešeno bitje srca, hitro dihanje, napete mišice, mrzle dlani in stopala, vznemirjen želodec in občutek strahu, si najverjetneje v stresu!

Kaj povzroči stres?

Stres je odziv na dogajanje, ki zmoti tvoje ravnovesje. Stres torej lahko sproži:

  • Telesno dogajanje: bolezen (prehlad ali kronična bolezen, kot je na primer sladkorna bolezen), slabost, glavobol, telesne spremembe med odraščanjem (mozolji, poraščenost, prva menstruacija).
  • Čustveno dogajanje: žalost, ker se počutiš nesprejeto_ega in osamljeno_ega; visoke zahteve, ki jih imaš do sebe; vrstnice_ki te zafrkavajo; zaljubljenost; prepiri s prijatelji_cami; negativne misli in občutki o sebi.
  • Dogajanje v šoli: strah pred spraševanjem in slabo oceno, učitelji_ce te ne razumejo, menjava šole, preveliko število aktivnosti po pouku.
  • Dogajanje doma: konflikti s starši, ločitev staršev, velika pričakovanja; nasilje v družini, starši imajo premalo časa zate, smrt v družini, finančne težave.

Vendar pa sprožilci stresa niso pri vseh enaki. Določen dogodek lahko morda tebi povzroči stres, drugemu pa zgolj dobrodošlo spremembo. Če si na primer navajen_a slabših ocen v šoli, boš ob trojki vesel_a. Morda bo zate to celo spodbuda, da se pri šolskem delu za naprej še bolj potrudiš. Če pa si navajen_a v šoli zelo dobrih ocen, ti bo verjetno trojka predstavljala stres. Za nastop v šolski predstavi boš ti lahko prijetno vznemirjen_a, tvoj_a sošolka_ec pa bo povsem v stresu (pred nastopom ji_mu bo slabo, imel_a bo vrtoglavico, zdelo se ji_mu bo, da je pozabil_a svoj tekst, razmišljal_a bo, kako se bo osramotil_a pred celo šolo).

Poskušaj ugotoviti, kaj je tisto, kar zamaje tvoje ravnovesje! Kaj te spravi iz tira? Kaj te spravi ob živce? Kaj ti povzroča težave? Kaj je zate boleče? To so namreč tvoji sprožilci stresa!

Stres lahko sprožijo tudi pozitivni dogodki

Stres ponavadi povezujemo z negativnimi dogodki, kot so smrt, nesreča ali bolezen, vendar pa tudi pozitivni dogodki lahko zamajejo naše ravnovesje in povzročijo stres. Na primer, rojstvo bratca ali sestrice je zagotovo pozitiven dogodek, vendar pa hkrati za seboj potegne vrsto sprememb, ki so lahko zelo stresne (zaradi njenega_govega joka morda zvečer ne moreš zaspati; vsa pozornost staršev in drugih sorodnic_kov je usmerjena na novo_ega družinsko_ega članico_a, medtem ko za tebe nimajo več toliko časa; urnik cele družine se naenkrat prilagodi dojenčku).

Nekaj stresa ne škodi!

Za normalno življenje je nekaj stresa nujno potrebnega. Predstavljaj si, da te ne bi bilo čisto nič strah, kakšno oceno boš dobil_a v šoli?! Bi se potem sploh kdaj učil_a? Tudi profesionalne_i pevke_ci povedo, da je dobro, da imajo pred nastopom vsaj malo treme, ker jih to spodbudi, da na odru dajo maksimalno od sebe. Če je stres v majhnih količinah, te aktivira, napolni z energijo in motivira.

Težava pa nastane, ko je stresnih situacij preveč, se pojavljajo prepogosto, so premočne ali trajajo daljši čas (malo treme te spodbudi, da daš na nastopu vse od sebe, veliko treme pa te lahko ohromi, da ne moreš pokazati, kar znaš). V takih primerih stres lahko povzroči težave, kot so prebavne motnje (driska, slabost, povečan ali zmanjšan apetit), visok krvni pritisk, bolečine v vratu in hrbtu, pogosti prehladi, pa tudi depresija.

  • Dernovšek, M. Z., Gorenc, M. in Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.
  • Jeriček, H. (2007). Ko učenca strese stres in kaj lahko pri tem stori učitelj: priročnik za učitelje in svetovalne delavce. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.
  • http://teens.webmd.com/cutting-self-injury